Pravilnik o upravljanje knjižnične zbirke

Ta dokument zagotavlja, da knjižnica sistematično, transparentno in racionalno izgrajuje in
upravlja s knjižnično zbirko. S pričujočim dokumentom definira elemente svoje nabavne
politike, omogoča pogoje za optimalen razvoj knjižnične zbirke in vzpostavlja mehanizme za
spremljanje uspešnosti pri zadovoljevanju potreb lokalnega okolja in uporabnikov, ki jim je
knjižnična zbirka namenjena.

UPRAVLJANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE je vsem ostalim nadrejen, najširši termin in označuje proces,
v katerem se izvaja vodenje, organiziranje, načrtovanje nabavne politike in nadzor nad njenim
izvajanjem.

NABAVNA POLITIKA označuje zapisano izjavo o sistematičnem načrtovanju in izvajanju
izgradnje knjižnične zbirke. Vsebovati mora ključne elemente.

KNJIŽNIČNA ZBIRKA označuje sistematično urejeno knjižnično gradivo, ki je zbrano po
določenih strokovnih kriterijih, z namenom, da je na voljo uporabnikom knjižnice.

IZGRADNJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE označuje načrtovan proces pridobivanja in izločanja
knjižničnega gradiva, katerega cilj je učinkovita in kakovostna knjižnična zbirka, nastajajoča v
daljšem časovnem obdobju v skladu s potrebami vseh prebivalcev različnih okolij.

NABAVA označuje aktivnosti, s katerimi pridobivamo knjižnično gradivo (torej nakup,
zamenjava, dar), opravljamo izbor, naročanje in prevzem knjižničnega gradiva.

OBDELAVA označuje procese in postopke, s katerimi pridobljeno knjižnično gradivo uvrstimo
v knjižnično zbirko in omogočimo njegovo uporabo uporabnikom knjižnice.

Izbor knjižničnega gradiva je med najpomembnejšimi elementi pridobivanja knjižničnega
gradiva, saj na podlagi izbora skrbimo za razvoj in nadgrajevanje obstoječe zbirke. Eden
temeljnih ciljev Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje je izgradnja kakovostne in učinkovite
knjižnične zbirke kot pogoj za uspešno uresničevanje njenega poslanstva in vizije. Izbor
knjižničnega gradiva je v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje skrbno načrtovan, sistematičen,
upošteva strateške usmeritve izgradnje, zunanje in notranje dejavnike ter splošna izhodišča
upravljanja knjižnične zbirke, s čimer zagotavlja optimalno dostopnost knjižničnega gradiva za
vse uporabnike. Prav tako z izborom skrbi za ustrezno izčrpnost posameznega področja in
ustrezen količinski nakup knjižničnega gradiva, kot določajo veljavni standardi za splošne
knjižnice, saj s tem knjižnica zagotavlja več možnosti uporabnikom (posameznikom in ciljnim
skupinam), da zadostijo svojim izobraževalnim, informacijskim, kulturnim potrebam in željam,
hkrati pa omogoča njihove razvedrilne in prostočasne aktivnosti.

Izbor knjižničnega gradiva je prilagojen določilom o obsegu knjižničnega gradiva na podlagi
Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki določa obvezen,
minimalni obseg zbirke. Obseg knjižnične zbirke znaša najmanj 3,7 enote gradiva na prebivalca
svojega območja in v okviru tega najmanj 0,3 enote neknjižnega gradiva na prebivalca ter
omogoča dostop do elektronskih virov.

Izbor knjižničnega gradiva poteka skladno z določili o letnem prirastu gradiva, ki ga določa
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe upoštevajoč veljavne
standarde za splošne knjižnice in razpoložljiva javna finančna sredstva.
Knjižnica skrbi za aktualnost knjižnične zbirke z rednim dopolnjevanjem in rednim izločanjem
knjižničnega gradiva.

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje skrbi za ustrezen izbor gradiva tako, da letni prirast gradiva
sestavlja 60 % naslovov strokovnega in 40 % naslovov leposlovnega gradiva na tiskanih in
drugih medijih. Pri izboru gradiva upošteva potrebe odraslega prebivalstva ter otrok in
mladine. Slednjim nameni 30 % naslovov gradiva v okviru letnega prirasta. Možna so
odstopanja od naštetih izhodišč. Knjižnica izbira referenčno gradivo, ki je namenjeno
prezenčni izposoji, in obsega največ 10 % celotne knjižnične zbirke.

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje pri izboru gradiva upošteva 16. člen Zakona o
knjižničarstvu in izvaja knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju ter zagotavlja
storitve za ciljne skupine prebivalcev. Knjižnična zbirka se oblikuje z upoštevanjem obstoječih
in potencialnih uporabnikov (posamezniki in ciljne skupine).

Pri izboru gradiva glede na vrsto uporabnikov upoštevamo naslednje kriterije:

• starost uporabnikov,
• interes uporabnikov,
• prisotnost uporabnikov s posebnimi potrebami v okolju knjižnice (slepi in slabovidni,
  gluhi in naglušni, gibalno ovirani, ljudje z motnjami v duševnem razvoju),
• prisotnost ranljivih skupin uporabnikov v okolju knjižnice (brezposelni, mladi brez
  poklica, starostniki, migranti in begunci, …).

Glede na starost uporabnikov Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje gradi dve osnovni zbirki
gradiva:

• za otroke in mladostnike
• za odrasle.

Knjižnična zaloga knjižnice zajema naslednje vrste gradiva:

• tiskano gradivo: knjige, serijske publikacije in druge kontinuirane vire;
• netiskano gradivo: digitalno: CD, DVD; elektronsko: distribuirano na fizičnih nosilcih (CD-ROM, DVD-ROM) in elektronske publikacije, dostopne na računalniških omrežjih ali na svetovnem
  spletu;
• gradivo, ki je kombinacija vrst zapisov iz zgornjih alinej;

Glede na obliko iz zgornje tipologije knjižna zbirka Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovljezajema naslednje knjižnično gradivo: Knjige (z mehko in trdo vezavo), učbenike, časnike, časopise, podatkovne zbirke z
neposrednim dostopom, podatkovne zbirke na CD-ROM-ih, DVD-je, CD-plošče, zvočne
knjige, elektronske knjige.

Pri izboru serijskih publikacij knjižnica upošteva vsebinsko celovitost knjižnične zbirke in
aktualnost informacij v periodičnih publikacijah, želje uporabnikov in povpraševanje po
gradivu. Za naročilo serijske publikacije se knjižnica odloči tudi na podlagi primerne cene in
drugih morebitnih ugodnosti, ki jih prinaša naročilo (npr. možnost vzporednega elektronskega
dostopa do publikacije), kakovosti, informacij, ki jih prinaša publikacija glede na druge vrste
knjižničnega gradiva.

Knjižnica izbira digitalno in elektronsko gradivo za vse starostne skupine. Analogno le, če je
pomemben domoznanski dokument. Gradivo, ki ga uvršča v zbirko, je namenjeno
izobraževalnim in razvedrilnim namenom. Knjižnica v veliki meri izbira gradivo, ki ima trajno
sporočilno, informativno in estetsko vrednost, prav tako pa se odloča tudi za aktualne naslove,
če ustrezajo tipu knjižnice.

Knjižnična zbirka zajema strokovno gradivo in leposlovje.

Knjižnica v knjižnično zbirko vključuje vse aktualno slovensko izvirno leposlovje in vse
prevodno leposlovje, ki ustreza prej naštetim kriterijem. Knjižnica v svojo zbirko vključuje tudi leposlovje v tujih jezikih. Knjižnica izbira gradivo, ki je nagrajeno, najbolj brano, leposlovje uveljavljenih in priznanih
avtorjev ali je kako drugače zanimivo za knjižnično zbirko.

Poleg splošnih kriterijev za izbor vpliva na izbor strokovnega gradiva stopnja zahtevnosti
vsebine za doseganje ustrezne izčrpnosti posameznega vsebinskega področja, ki ga knjižnična zbirka strokovnega gradiva zajema. Prikazana je s tremi kazalniki poglobljenosti zbirke v stopnjah od 1 do 3.

1. Gradivo z minimalno stopnjo podatkov
2. Gradivo z osnovno stopnjo podatkov
3. Gradivo za študijske namene