Opis interaktivnega zemljevida

1. FRANČIŠKOV ROV

Imenovan po Maurerjevem družabniku (Franz Nickel). Ko je do njega okoli leta 1886 prodrl dnevni kop 1, so severovzhodno izkopali novega (28). Pod njim je stala Maurerjeva separacija, ki so jo po njem imenovali Frančiškova separacija. Nad trgovino Hofer.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 269 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Francisci Stollen

2. VILJEMOV ROV

Imenovan po Maurerjevem družabniku in prvem poslovodji rudnika (William Biermanns). Vhod je bil nad bivšo steklarno, nekoliko višje od Tovarniškega rova (11). Opuščen že pred 1847. Za Pilon centrom.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 260 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Vilhelmi Stollen

3. JOŽEFOV ROV

Imenovan po Maurerjevem družabniku (Josef Wilhelm Wagner). Nekoliko nižje je imel na 310 m.n.v. tudi svoj podkopni rov. Opuščen okoli 1880, ko je do njega prodrl dnevni kop 3. Na višini opuščenega Jožefovega podkopnega rova je bil okoli leta 1885 južno od njega izkopan nov Jožefov rov (26).

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 269 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Josephi Stollen, Josephi Unterbau Stollen

4. TEREZIJIN ROV

Imenovan po Maurerjevi hčerki. Po letu 1875 je njegovo vlogo prevzel Terezijin podkopni rov izkopan nekoliko nižje. Ukinjen okoli leta 1906. Terezijin podkopni rov danes poznamo kot Terezija rov.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 358 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Theresia Stollen

5. JURIJEV ROV

Imenovan po Maurerjevem družabniku (Georg Stoiber). Leta 1847 je pripadel eraričnemu rudniku, kmalu nato opuščen. Približno na mestu stanovanjske hiše Žabjek 21/A.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 280 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Georgii Stollen

6. ANTONOV ROV

Imenovan po Maurerjevem družabniku (Anton Dreher). Leta 1847 je pripadel eraričnemu rudniku, kmalu nato opuščen. V pobočju pri poslovnem objektu Opekarna 28/A.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 269 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Antoni Stollen

7. IGNACIJEV ROV

Imenovan po Maurerjevem sinu (Ignacij Pavel). Leta 1847 je bil že porušen, ob njem so začeli graditi nov raziskovalni rov, ki pa ga kasneje niso uporabljali.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 358 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Ignatii Stollen

8. NEŽIN ROV

Imenovan po Maurerjevi ženi (Agnes). Okoli sto metrov jugovzhodno mu je TPD, okoli leta 1883, na isti višini izkopala poseben rov za prezračevanje (Wetter stollen). Oba rova sta bila opuščena okoli leta 1906. Nežin rov je bil od prvotnih osmih Maurerjevih rovov najdlje in največ v uporabi, po njem pa se od leta 1953 naprej tudi uradno imenuje del Trbovelj. Komunalna deponija na Neži.

  • Leto izkopa: 1804
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: St. Agnes Stollen

9. ROV NA GMAJNI

Na kartah označen kot »Gemein stollen«. Napačno nemško ime Gemein (navaden, splošen) je nastalo iz prvotne slovenske označbe »Na Gmajni«. Opuščen okoli leta 1890, ko je vanj prodrl dnevni kop 1.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 286 m.n.v.
  • Izvirno ime: Gemein Stollen

10. BARON HOPFEN ROV

Glavni rov Maurerjevega rudnika, ki se je sprva imenoval Novi rov. Pred njim je stala Separacija (imenovana »Frančiškova« po više ležečem starejšem Frančiškovem rovu). Leta 1873 TPD, novi lastnik Maurerjevega rudnika, rov preimenuje v Baron Hopfen rov (baron Franz pl. Hopfen – predsednik Uprave Sveta TPD). Od 1891 opremljen z ventilatorjem na parni pogon. Opuščen okoli 1915, dokončno zasut in zaprt leta 2006. Za trgovino Hofer.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 242 m.n.v.
  • Izvirno ime: Baron Hopfen Stollen

11. TOVARNIŠKI ROV

Maurerjev rov je ime je dobil po bližnji tovarni stekla (Glažuti), opuščen in zasut okoli 1886. Tovarniški rov je bil verjetno samo podkopni rov više ležečega Vilijemovega rova. Za Pilon centrom.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 250 m.n.v.
  • Izvirno ime: Fabrik Unterbau Stollen

12. BOLFANK ROV

Imenovan po Maurerjevem sorodniku (Wolfgang). Z deli v njem so prenehali leta 1886, dokončno pa je bil zasut šele okoli leta 1958. V pobočju nad stanovanjsko hišo Ribnik 3.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 292 m.n.v.
  • Izvirno ime: Wolfgang Stollen

13. GVIDO ROV

Imel je dva vhoda (Guido 1, Guido 2). Leta 1903 je bil z vpadnikom povezan z novim Jožefovim rovom, že 1891 pa opremljen z ventilatorjem na parni pogon. Opuščen okoli 1914. Imenovan po vnuku Franca K. Maurerja (Gvidon Pongratz). Za stanovanjskim blokom Ribnik 21.

  • Leto izkopa: 1862
  • Nadmorska višina: 327 m.n.v.
  • Izvirno ime: Guido Stollen

14. FLORA ROV

>Imenovan po vnukinji Franca K. Maurerja (Flora Pongratz). Opuščen okoli 1874, ko so nad njim odprli dnevni kop 3.

  • Leto izkopa: 1862
  • Nadmorska višina: 340 m.n.v.
  • Izvirno ime: Flora Stollen

15. EDVARD ROV

Imenovan po Maurerjevem sorodniku, Malo nižje je imel svoj podtalni rov. Oba rova sta bila opuščena okoli leta 1900.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 340 m.n.v.
  • Izvirno ime: Eduard Stollen ž

16. FANI ROV

Imenovan po vnukinji Franca K. Maurerja (Fanny Pongratz). Opuščen okoli 1880. V brežini pri Avtoservisu Špajzer. Današnja Keršičeva cesta ali »Kurja vas«, se je prvotno zaradi bližine Fani rova imenovala »Fani kolonija« ali »Na Fani«.

  • Leto izkopa: 1862
  • Nadmorska višina: 310 m.n.v.
  • Izvirno ime: Fanny Stollen

17. MARIJA ROV

Imenovan po hčerki Franca K. Maurerja. Leta 1893 je bil že opuščen, pri njegovem vhodu pa izkopan istoimenski jašek, ki pa je bil kmalu zasut.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 358 m.n.v.
  • Izvirno ime: Maria Stollen

18. OSKAR ROV

Imenovan po vnuku Franca K. Maurerja (Oskar Pongratz ml.). Oskar rov je bil kasneje imenovan Gaglov rov (Peter Kralj, po domače Gagel, je bil lastnik ene od kmetije na Limbarju, ki so se morale leta 1886 umakniti rudarjenju). Rov je bil leta 1904 v uporabi za prevoz zasipnega materiala, ukinjen in zasut pa je bil leta 1906.

  • Leto izkopa: 1870
  • Nadmorska višina: 340 m.n.v.
  • Izvirno ime: Oskar Stollen

19. FERDINAND ROV

Imenovan po tedanjem cesarju Ferdinandu. Prvotni rov ni imel večjega pomena, leta 1885 pa so izkopali novega, ki je postal eden izmed pomembnejših. Pred vhodom je imel nameščeno lokomobilo za pogon ventilatorja, leta 1903 pa so nanj priključili dinamo, ki je poganjal izvozni stroj manjšega jaška v rovu (prvi elektromotor v Trbovljah). Opuščen leta 1929, ko je med Ferdinandovim in Savskim obzorjem začel delovati Jašek 1.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 328 m.n.v.
  • Izvirno ime: Ferdinand Stollen

20. LUDVIK ROV

Imenovan po starejšemu polbratu cesarja Ferdinanda, nadvojvodi Karlu Ludviku, umrlemu tega leta. TPD ga je leta 1880 preimenovala v Petrov rov (Peter baron Pirquet, član uprave TPD). Opuščen okoli leta 1900.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 423 m.n.v.
  • Izvirno ime: Ludovic Stollen

21. MARIJA-ANA ROV

Rov eraričnega rudnika, ki je ime dobil po ženi cesarja Ferdinanda. Opuščen verjetno leta 1874 ko je nad njim začel delovati dnevni kop 2.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 320 m.n.v.
  • Izvirno ime: Mari Ana Stollen

22. VODENSKI ROV

Glavni rov eraričnega in kasneje vodenskega rudnika, imenovan po predelu Trbovelj, včasih imenovan tudi Polajev rov (Karel Polley, vpliven član Vodenske družbe). Ob njegovem vhodu je stala manjša separacija (Florina separacija), leta 1860 pa je bilo v njem in njegovih stranskih rovih položenih okoli kilometer lesenih tračnic. Že pred letom 1891 je bil opremljen z ventilatorjem, ki ga je gnala lokomobila, malo pred prelomom stoletja pa so na lokomobilo priključili še dinamo za polnjenje prvih električnih jamskih svetilk v Trbovljah. Opuščen in zaprt kmalu po drugi vojni. Za stanovanjsko hišo Opekarna 31a.

  • Leto izkopa: 1847
  • Nadmorska višina: 269 m.n.v.
  • Izvirno ime: Vode Stollen

23. LAKONŠKI ROV

Tik pod vasjo Lakonca. Rov je bil zaradi prevelikih stroškov pridobivanja premoga opuščen leta 1883.

  • Leto izkopa: 1873
  • Nadmorska višina: 317 m.n.v.
  • Izvirno ime: Lakonza Stollen

24. BARON PASSETI ROV

Sprva se je imenoval Cesarjev rov (Kaiser stollen), leta 1876 pa so ga preimenovali v Baron Pasetti (Luis Pasetti Angeli baron Friedensberški, član Upravnega odbora TPD). Leta 1891 opremljen z ventilatorjem na parni pogon. Pomen izgubil po dograditvi jaška 3 in Savskega rova leta 1910. Rov je bil dokončno zaprt, njegov vhodni portal pa obnovljen po originalnih načrtih v okviru zapiralnih del trboveljskega rudnika. Za stanovanjskim blokom Neža 26. Po njemu se neuradno imenuje njegova okolica – Posetje.

  • Leto izkopa: 1874
  • Nadmorska višina: 358 m.n.v.
  • Izvirno ime: Baron PassetiStollen

25. TEREZIJIN PODKOPNI ROV

Imenovan po hčerki F. Maurerja, danes znan kot Terezija rov. Eden izmed glavnih rovov trboveljskega rudnika, ob njegovem vhodu je bila pisarna vodstva Vzhodnega obrata ter kopalnica. Vse do leta 1953 služil za prevoz premoga, materiala in moštva. Od leta 1953 naprej v uporabi za prezračevanje, dokončno zaprt 1991.

  • Leto izkopa: 1875
  • Nadmorska višina: 328 m.n.v.
  • Izvirno ime: Theresia Unterbau Stollen

26. STARI JOŽEFOV ROV

Izkopan namesto prvotnega Maurerjevega Podkopnega Jožefovega rova (3), ki je bil ukinjen leta 1880. Leta 1900 so v njem uredili skladišče razstreliva. Opuščen kmalu po letu 1903, ko so severno od njega izkopali novi Jožefov rov. Za stanovanjsko hišo Ribnik 7.

  • Leto izkopa: 1885
  • Nadmorska višina: 309 m.n.v.
  • Izvirno ime: Alt Josefi Stollen

27. ZASIPNI JAŠEK NEŽA (AGNEZ)

Po njem so spuščali premog ter zasipni material za polnjenje jamskih praznin z dnevnega kopa 4 (Neža) do obzorja prvotnega Terezija rova (4) na 358 metrih nadmorske višine. Opuščen leta 1906, ko je bil približno 50 metrov južno izkopan Zalivalni jašek Neža (37) nad njim pa postavljen drobilec zasipnega materiala, dnevni kop Neža pa z železnico povezan z Jaškom 3 na Gvidu. Ker se je nahajal v središču dnevnega kopa, je bil kasneje deloma izkopan, deloma pa zasut. Komunalna deponija Neža.

  • Leto izkopa: 1885
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: Agnes Versatz Schacht

28. FRANČIŠKA ROV (Stari)

Izkopan namesto prvotnega Maurerjevega Frančiškovega rova (1), ki se je moral umakniti dnevnemu kopu 1. Opuščen okoli 1912. Za industrijskim objektom Nasipi 45a.

  • Leto izkopa: 1885
  • Nadmorska višina: 272 m.n.v.
  • Izvirno ime: Francisci Stollen

29/1. KAROLINA ROV

Glavni rov za delovišča v Karolina polju, pod trboveljskim delom Ojstrega, preko zaviralnice povezan z železnico na etaži Neža. Polje Karolina, imenovano po ženi takratnega ravnatelja Maurerjevega rudnika Rudolfa Eichalterja, je leta 1846 pripadalo Maurerjem, ki pa v njem niso izkopavali. Karolina rov verjetno ni bil dolgo v uporabi, ker je njegovo vlogo prevzel Karolina podkopni rov izkopan leta 1893 na etaži Neža. Karolina rov je bil opuščen in zasut okoli leta 1906. V pobočju nad stanovanjsko hišo Ojstro 18.

  • Leto izkopa: 1890
  • Nadmorska višina: 400 m.n.v.
  • Izvirno ime: Karolina Stollen

29/2. KAROLINA PODKOPNI ROV

Za prevoz premoga, materiala, pohod moštva in zračenje. Pri vhodu je imel do leta 1906 nameščen parni ventilator. Od leta 1930 do 1950 je bil nad njegovim vhodom jašek za splavni zasip, z žičnico povezan z drobilcem pri Zalivalnem jašku Neža. Rov nekaj časa ni bil v uporabi, leta 1953 pa so mu obnovili vhodni portal in v njem zopet začeli z deli. Zasut okoli leta 1973. Komunalna deponija Neža.

  • Leto izkopa: 1893
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: karolina Unterbau Stollen

30. IZVOZNI ROV 3. ETAŽE

Potekal vzporedno s Frančiška rovom iz leta 1885, zato so ga imenovali tudi Francisci ali kasneje Stara Frančiška. Leta 1900 je bilo v njem skladišče razstreliva, leta 1912 pa ga na rudniških zemljevidih ni več označenega. Za industrijskim objektom Nasipi 45a.

  • Leto izkopa: 1895
  • Nadmorska višina: 269 m.n.v.
  • Izvirno ime: 3. Tage Hauptforder Stollen

31. TALNI ROV – Ajnzer

Po letu 1910 je postal najpomembnejši rov za pohod moštva, spravilo materiala ter prezračevanje. Pri njegovem vhodu so stali glavni objekti trboveljskega rudnika: »vašhava«, »lamparna«, elektro – strojne delavnice, jamomernica, obratno vodstvo, itd. Po nemškem nazivu Liegend stollen imenovan tudi »Legant«. Obrat »Ajnzer« Nasipi.

  • Leto izkopa: 1895
  • Nadmorska višina: 269 m.n.v.
  • Izvirno ime: Liegend Stollen

32. BARBARA ROV

Eden izmed pomembnejših rovov z začetka dvajsetega stoletja. Ime dobil po zavetnici rudarjev. Ob njegovi gradnji so začele zgornje hiše Kurje vasi, ki ležijo točno nad njim, pokati, zato so jih zvezali s starimi tračnicami. Opuščen kmalu po drugi vojni, dokončno zaprt pa ob obnovitvi njegovega portala v okviru zapiralnih del trboveljskega rudnika.

Nekje v bližini Barbara rova je bil po opisu sodeč tudi Maurerjev Teodor jašek iz leta 1847, kjer pa so se zemeljske plasti premikale in so se razvijali plini, zato delo v njem ni bilo možno.

  • Leto izkopa: 1898
  • Nadmorska višina: 311 m.n.v.
  • Izvirno ime: Barbara Stollen

33. NOVI JOŽEFOV ROV

V njem je bilo skladišče razstreliva in manjše priročno skladišče, transportna pot za jamski les in material. Ukinjen med drugo svetovno vojno, ko je bila pred njegovim vhodom porušeno poslopje žage, ter na njenem mestu postavljena stanovanjska hiša Šuštarjeva kolonija 35.

  • Leto izkopa: 1903
  • Nadmorska višina: 309 m.n.v.
  • Izvirno ime: Neu Josefi Stollen

34. NOVI BOLFANK ROV

Eden izmed pomembnejših rovov z začetka dvajsetega stoletja. Že leta 1906 je imel pripadajočo kopalnico (vašhavo). V letu njegovega odprtja je bila skozenj prepeljana največja količina izkopanega premoga – 700 vozičkov na dan. Pomen je izgubil 1910 ob dograditvi Savskega rova. Leta 1940 v uporabi samo še za prezračevanje. Zasut 1988, ko je bila pred njegovim vhodom zgrajena stolpnica Šuštarjeva kolonija 25.

  • Leto izkopa: 1903
  • Nadmorska višina: 292 m.n.v.
  • Izvirno ime: Neu Wolfgang Stollen

35. JAŠEK 3 (Drajer šoht)

Jašek so začeli graditi leta 1906 in ko je bil čez štiri leta povezan s Savskim rovom in Separacijo ob Savi, je postal najpomembnejša transportna pot trboveljskega rudnika. Jašek (globine 126 m) je bil opremljen z izvoznim strojem in je povezoval glavne etaže rudnika. Po njegovi dograditvi leta 1910 se je začel transport premoga večinoma vršiti pod zemljo, zato je na površju odpadlo precej rovov, železniških prog ter zaviralnic. Transport premoga z dnevnih kopov je potekal preko Jaška 3 vse do njihovega zaprtja. Po Jašku 3 se je vse do leta 1986, ko je bil uradno ukinjen, vršil transport premoga, moštva in materiala ter jalovine s Separacije do odlagališč.

  • Leto izkopa: 1906
  • Nadmorska višina: 328 m.n.v.
  • Izvirno ime: Haupt Schacht 3, Guido Schacht

36. PREZRAČEVALNI JAŠEK GVIDO

Jašek je bil narejen že leta 1885, ko so začeli prvič splavno zasipati opuščene rove. Leta 1906 so nad njegovim vhodom postavili drobilec za zasipni material. Po opustitvi splavnega zasipavanja leta 1958, ter demontaži drobilca je bil jašek namenjen prezračevanju. Dokončno zaprt v okviru zapiralni del RTH.

  • Leto izkopa: 1906
  • Nadmorska višina: 328 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

37. ZALIVALNI JAŠEK NEŽA

Jašek je bil prvotno namenjen splavnemu zasipavanju in ventilaciji. Nad njim je stal drobilec zasipnega materiala, poleg njega električna ventilatorja, od leta 1907 pa je preko njega v rudnik potekala tudi napeljava za stisnjen zrak iz nove kompresorske postaje ob njem. Leta 1930 so zasipni material iz drobilca začeli z žičnico prevažati do bližnjega zalivalnega jaška nad Karolina podkopnim rovom, Zalivalni jašek Neža pa je odtlej do leta 1987, ko je bila kompresorska postaja prestavljena v sam rudnik, služil le še za prezračevanje in dovod stisnjenega zraka. Drobilec nad jaškom je bil porušen po drugi svetovni vojni, njegovi ostanki pa skupaj s preostalimi rudniškimi objekti na Neži leta 2008.

  • Leto izkopa: 1906
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: Schlammversatz Schacht Agnes

38. BUKOVA GORA REZERVOAR – Vhod

Rezervoar, izdolben v skali, s kapaciteto 1000 m3, je preko sistema cevi dovajal vodo za potrebe Vodenske elektrarne, ter do zalivalnih lijakov, namenjenih splavnemu zasipavanju opuščenih rovov. Del vode iz rezervoarja je bil uporabljen tudi za uporabo v rudniških stanovanjskih kolonijah. Vodo so vanj črpali iz Save, opuščen pa je bil okoli leta 1958.

  • Leto izkopa: 1906
  • Nadmorska višina: 501 m.n.v.
  • Izvirno ime: Hauptreservoir Save Wasser

38/1. BUKOVA GORA REZERVOAR – Izhod

Rezervoar, izdolben v skali, s kapaciteto 1000 m3, je preko sistema cevi dovajal vodo za potrebe Vodenske elektrarne, ter do zalivalnih lijakov, namenjenih splavnemu zasipavanju opuščenih rovov. Del vode iz rezervoarja je bil uporabljen tudi za uporabo v rudniških stanovanjskih kolonijah. Vodo so vanj črpali iz Save, opuščen pa je bil okoli leta 1958.

  • Leto izkopa: 1906
  • Nadmorska višina: 490 m.n.v.
  • Izvirno ime: Hauptreservoir Save Wasser

39. SAVSKI ROV

Glavni izvozni rov trboveljskega in hrastniškega rudnika. V Savskem rovu je po železnici potekal ves transport nakopanega premoga od delovišč do separacije ob Savi. Rov je bil opremljen z dvotirno električno železniško progo. Okoli njegovega vhoda pri Separaciji je bilo še več vhodov, ki pa so bili v glavnem povezani s transportom premoga s Separacije na deponije.

  • Leto izkopa: 1909
  • Nadmorska višina: 225 m.n.v.
  • Izvirno ime: Save Stollen

40. DOBRNSKI NADDNEVNI JAŠEK

Jašek je bil opremljen z izvoznim strojem ter povezan s Savskim rovom. Leta 1918 je bil zaradi napredovanja dnevnega kopa opuščen, stroji pa prestavljeni v Zagorje.

  • Leto izkopa: 1910
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: Tagbau Schacht

41. ZALIVALNI JAŠEK DOBRNA

Za splavno zasipanje rovov. Z žičnico povezan z drobilcem pod Bukovo Goro. Opuščen leta 1918.

  • Leto izkopa: 1910
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: Doberna Schacht

42. FERDINANDOV ZALIVALNI JAŠEK

Za splavno zasipanje. Do leta 1918 je bil s tiri povezan z zalivalnim jaškom na Dobrni, po letu 1918 pa z žičnico z drobilcem na Gvidu. Opuščen 1930, ko je malo višje začel delovati zalivalni jašek pri vpadniku R2.

  • Leto izkopa: 1910
  • Nadmorska višina: 376 m.n.v.
  • Izvirno ime: Schlammschacht 1, Ferdinand Schlammschacht

43. VPADNIK R4 – RETJE 4

Za ventilacijo, spravilo materiala in pohod moštva. Nad njegovim vhodom je bil nameščen ventilator, pred vhodom pa vitel za spravilo materiala.

  • Leto izkopa: 1929
  • Nadmorska višina: 504 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

44. VPADNIK R2 – RETJE 2

Med leti 1930 do 1958 namenjen splavnemu zasipanju, ter z žičnico za prevoz zasipnega materiala povezan z drobilcema na Neži in Gvidu. Od leta 1958 namenjen prezračevanju in pohodu moštva. Najvišje ležeč vhodni rov trboveljskega rudnika.

  • Leto izkopa: 1930
  • Nadmorska višina: 507 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

45. LIMBARSKI VPADNIK

Za splavno zasipavanje in ventilacijo. Z žičnico povezan z drobilcem na Neži. Opuščen in zaprt med drugo svetovno vojno. Za stanovanjsko hišo Neža 4.

  • Leto izkopa: 1930
  • Nadmorska višina: 365 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

46. PLESKO 4

Vpadnik, namenjen splavnemu zasipu in zračenju, z žičnico povezan z drobilcem na Neži. Opuščen leta 1959. Športni objekti Cementarne na Pleskem.

  • Leto izkopa: 1930
  • Nadmorska višina: 454 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

47. VPADNIK TEREZIJA

Vpadnik na Tereziji je bil verjetno zgrajen leta 1930 v povezavi z novim sistemom splavnega zasipa in je služil za pohod moštva in prezračevanje. Pod stanovanjsko hišo Neža 1. Vhodni portal porušen in rov zasut okoli leta 2016.

  • Leto izkopa: 1930
  • Nadmorska višina: 301 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

48. RAZISKOVALNI ROV V HAUCKOVEM KAMNOLOMU

Raziskovalni rov v bivšem »Haukovem pruhu« (Pod Ostrim vrhom) je bil verjetno izkopan malo pred drugo svetovno vojno, zasut pa kmalu po njej. Točna lokacija ni znana.

  • Leto izkopa: /
  • Nadmorska višina: 603 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

49. ZVEZNI ROV Trbovlje-Zagorje

Namenjen je bil prevozu premoga iz Zagorja na trboveljsko Separacijo, vendar ni bil nikoli dokončan. Od predvidenih 3593 metrov je neprebitih ostalo le 930. Od leta 1964 je del rova namenjen sistemu trboveljskega vodovoda. Nasproti avtobusne postaje pri Cementarni.

  • Leto izkopa: 1941
  • Nadmorska višina: 225 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

50. RAZISKOVALNI ROV V GLOBUŠAKU

Rov so začeli kopati Nemci med drugo vojno. Po eni razlagi naj bi bil raziskovalni, po drugi pa je služil samo za praktični pouk v rudarski šoli. Rov, izkopan v lapor, se konča po nekaj metrih.

Pobočje nasproti rova je imel med leti 1883 do 1915 v lasti Janez Kralj, po domače Gagel, ki je prišel z Limbarja. Nekje na pobočju je imel po ustnem izročilu rov, kjer je za svoje potrebe pridobival premog. Gaglovo posest je kasneje prevzel podjetnik Josip Hauck.

  • Leto izkopa: /
  • Nadmorska višina: 235 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

51. VASLE ROV – Spodnji vhod

Vasle rov, imenovan po zadnjem lastniku višje ležeče kmetije, je bil narejen kot raziskovalni rov. Zaradi preveč pretrganih plasti premoga pridobivanje v njem ni bilo upravičeno, tako da je med leti 1947 do 1957 služil samo za transport gline (za potrebe Opekarne) iz glinokopa pod Ostrim vrhom do železniške proge v dolini. Po opustitvi glinokopa je bilo v njem skladišče rudniškega razstreliva, kasneje skladišče keramičnih polizdelkov tovarne Mehanika. Za Osnovno šolo Alojza Hohkrauta. Izhod pri vadbišču Kinološkega društva.

  • Leto izkopa: 1947
  • Nadmorska višina: 258 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

51/1. VASLE ROV – Zgornji vhod

Vasle rov, imenovan po zadnjem lastniku višje ležeče kmetije, je bil narejen kot raziskovalni rov. Zaradi preveč pretrganih plasti premoga pridobivanje v njem ni bilo upravičeno, tako da je med leti 1947 do 1957 služil samo za transport gline (za potrebe Opekarne) iz glinokopa pod Ostrim vrhom do železniške proge v dolini. Po opustitvi glinokopa je bilo v njem skladišče rudniškega razstreliva, kasneje skladišče keramičnih polizdelkov tovarne Mehanika. Za Osnovno šolo Alojza Hohkrauta. Izhod pri vadbišču Kinološkega društva.

  • Leto izkopa: 1947
  • Nadmorska višina: 301 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

52. LAKONCA ROV

Vpadnik namenjen pohodu moštva, prevozu materiala in prezračevanju. Pri izkopu rova so sodelovali tudi učenci trboveljske Rudarske šole, ki so, po starih načrtih, izdelali vhodni portal. Nad rovom je bil nameščen ventilator, pred njegovim vhodom pa električni vitel. Opuščen v sedemdesetih letih, zasut 1983 ob odprtju dnevnega kopa Lakonca.

  • Leto izkopa: 1953
  • Nadmorska višina: 329 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

53. RETJE ROV

Uporabljal ga je TOZD RŠČ za dostop do jamskih šolskih delovišč. Opuščen in zasut 1992.

  • Leto izkopa: 1+982
  • Nadmorska višina: 423 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

54. FRANČIŠKA ROV 1 (NOVI)

Za pohod moštva in spravilo materiala. Dokončno zaprt leta 2019. Ob cesti Bevško – Retje, na Nasipih.

  • Leto izkopa: 1985
  • Nadmorska višina: 290 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

55. VENTILATORSKA POSTAJA FRANČIŠKA

Prezračevanje Frančiška rova in izkopnih polj pod Bukovo goro. Ob cesti v Retje.

  • Leto izkopa: 1985
  • Nadmorska višina: 322 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

56. ZVEZNI ROV TET – Vhod

Namenjen transportu premoga z deponije pod Bukovo Goro do TET.

  • Leto izkopa: 1990
  • Nadmorska višina: 274 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

56/1. ZVEZNI ROV TET – Izhod

Namenjen transportu premoga z deponije pod Bukovo Goro do TET.

  • Leto izkopa: 1990
  • Nadmorska višina: 219 m.n.v.
  • Izvirno ime: /

Viri in literatura:

  • Janko Orožen: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola,
  • Karta rudniških rovov in zunanjih objektov 1874 (čakalnica Rudnika Trbovlje),
  • Pregled jamskih polj Rudnika Trbovlje 1885 (Irena Ivančič Lebar: Zasavski premogovniki danes in nikoli več, stran 98),
  • Karta Rudnika Trbovlje 1893 (čakalnica Rudnika Trbovlje),
  • Karta rudniških rovov in zunanjih objektov 1904 (ZMT)
  • Karta jamskih mer Rudnika Trbovlje 1906,
  • Karta oskrbe z vodo rudniških objektov 1909 (Irena Ivančič Lebar: Stoletje trboveljskega vodovoda, stran 28)
  • Lokacijski načrt jamskih in zunanjih objektov Rudnika Trbovlje 1943
  • Jože Šorn: Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848 – 1918 (splet)

 

Pripravil in uredil: Rok Sterniša

Projekt Dvig digitalnih kompetenc (digi.komp) sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 261.055€. Namen projekta je Razviti nove prakse poučevanja in učenja za delo in življenje in izmenjava znanj in dobrih praks na področju pospeševanja spretnosti in kompetenc v izobraževanju.

»Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te spletne strani je odgovorna izključno Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje in za njo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.«

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.
Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.