Rojen kot Trboveljčan leta 1981, v istem mestu je pridobil osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Ker se je izkazalo, da je šibek v znanju matematike in vsem kar je z njo povezano, se je v študentskih letih zatekel k bolj primernemu študiju zgodovine, ob tem pa se je naučil še nizozemskega jezika (kar se je kasneje izkazalo za dokaj koristen stranski projekt). Po študiju so ga čakala turbulentna leta iskanja zaposlitve, z veliko projektnega dela za različne muzeje in založbe, kot tudi urejanje arhiva Srednje tehniške in poklicne šole v Trbovljah. Leta 2015 se je ustalil v Delavskem domu Trbovlje, kjer se je bolj ali manj uspešno spopadal z izzivi sodobne, na digitalni tehnologiji temelječe umetnosti, zraven pa, za dušo, sodeloval pri snovanju 4. dritla, virtualnega muzeja rudarstva. Po številnih izvedenih festivalih novomedijske kulture Speculum Artium in sodelovanju pri mednarodnih iniciativah za ohranjanje kulturne dediščine (npr. Time Machine Europe), se je v začetku leta 2025 vrnil v svojo primarno stroko in prevzel vodenje Zasavskega muzeja Trbovlje. Kaj bo tam dosegel nam bo pokazala… zgodovina.