Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva – leto 2023

Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva je orodje za izbor gradiva, hkrati pa opisuje stanje zbirke ter kratkoročne in dolgoročne prioritete pri izgradnji knjižnične zbirke, s katero knjižnica izpolnjuje svoje poslanstvo, to pa je zadovoljevanje izobraževalnih, informacijskih, raziskovalnih in kulturnih potreb prebivalcev. Izgradnja knjižnične zbirke s tem postane bolj sistematična, transparentna in racionalnejša. Dokument je namenjen notranji in zunanji javnosti, ki lahko preveri načela, na podlagi katerih knjižnica gradi in vzdržuje knjižnično zbirko.

Poslanstvo knjižnice:
Knjižnica v skladu z javnim interesom na področju kulture in knjižničarstva ter sledeč Strokovnim priporočilom in standarom za splošne knjižnice, ki veljajo od leta 2018 dalje, omogoča optimalno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev. Uresničuje kulturne, izobraževalne, informacijske, raziskovalne in socialne potrebe okolja, v katerem deluje. V ta namen organizira tudi številne dejavnosti, ki prispevajo k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Spodbuja, razvija in širi informacijsko opismenjevanje in podpira vseživljenjsko izobraževanje ter skrbi za ponudbo, ki osmisli prosti čas in osebnostni razvoj vseh potencialnih prebivalcev okolja. Za potrebe lokalne skupnosti dopolnjuje domoznansko zbirko.

Cilji, ki jih želimo doseči z nabavo knjižničnega gradiva:
Knjižnica z nakupom knjižničnega gradiva zagotavlja podporo splošni dostopnosti raznovrstne in kakovostne založniške produkcije. Gradi kakovostno in aktualno knjižnično zbirko, ki je prilagojena ugotovljenim potrebam okolja. V zbirko uvršča tako knjižno kot neknjižno gradivo različnih vrst, oblik in omogoča različno dostopnost. S približevanjem strokovnim priporočilom pri nabavi knjižničnega gradiva zagotavlja primeren obseg in sestavo knjižnične zbirke.

• S tehtnim nakupom se želimo v največji meri približati kriterijem Standardov glede prirasta. Še naprej želimo graditi kvalitetno in uravnoteženo knjižnično zbirko.
• Upoštevali bomo priporočeno razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom ter gradivom za otroke in odrasle.
• Zagotovi bomo nakup 10% deleža neknjižnega gradiva, kar nam sicer predstavlja prostorski problem, a se zavedamo pomembnosti dostopa do tovrstnih virov. Zaradi zagotavljanja novih e-virov, ki pomenijo napredek knjižnice, se bomo osredotočili tudi na nakup e-knjig in zvočnih knjig ter dopolnjevali Igroteko – zbirko kvalitetnih igrač, družabnih iger in knjig.
• Pozornost bomo namenili enakomerni zastopanosti gradiv tako v osrednji knjižnici kot v enoti Dom svobode.
• Spodbujali bomo bralne navade in bralno kulturo ter omogočali razvoj funkcionalne pismenosti.
• Ugotavljali bomo potrebe in interese ciljnih skupin ter jim zagotavljali ustrezno knjižnično zbirko.
• Z vsebinsko bogatim prirastom bomo gradili kvalitetno in uravnoteženo knjižnično zbirko.

Vse to vodi v uveljavljanje enake dostopnosti aktualnega knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju naše knjižnice.

Pri oblikovanju načrta smo upoštevali Zakonske podlage in tudi priporočila:

Zakon o knjižničarstvu (UL RS št. 87/01, 96/02 in 92/15),
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (UL RS št. 28/23),
Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (UL RS št. 88/03),
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: 2018-2028 (2019). Ljubljana: ZBDS.
Manifest o splošnih knjižnicah (1994). Knjižničarske novice (5) 3. Priloga.
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS št. 29/03 in 162/22)
Rampih, S.(2010). Nabavna politika v splošnih knjižnicah. Ljubljana: ZBDS.
Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Ljubljana: ZBDS.
Strategija razvoja splošnih knjižnic 2022-2027.

Strokovna izhodišča:

1. Strokovno gradivo (60 % nakupa)
   Izbirali bomo strokovno gradivo, namenjeno izobraževanju, raziskovanju in vseživljenjskemu učenju. Poskrbeli bomo za uravnoteženo zastopanost vseh strok, naše vodilo pa bo struktura uporabnikov knjižnice.
2. Leposlovje (40 % nakupa)
   Izbirali bomo leposlovje slovenskih avtorjev (otroci, mladina, odrasli) in kvalitetne prevode iz tujih jezikov. Izbirali bomo kvalitetno leposlovje v tujih jezikih in upoštevali tudi izbor za učenje tujih jezikov.
   Pred nakupom manj zahtevnega (razvedrilnega) leposlovja bomo preverili ali ustreza postavljenim kriterijem kvalitete.
3. Neknjižno gradivo (10 % nakupa)
   Izbirali bomo gradivo, ki bo v podporo informacijskemu opismenjevanju, spodbujanju uporabe elektronskih gradiv in ustvarjalni rabi računalnikov ter tudi gradivo, ki ga priporočajo uporabniki. Zbirko neknjižnega gradiva bomo dopolnjevali tudi z igračami za najmlajše. Podprli bomo nakup zvočnih knjig in e-knjig, ki bodo na tržišču. Pozornost bomo namenili tudi nakupu igrač in družabnih iger.
4. Domoznansko gradivo:
   Pridobivali bomo raznovrstno domoznansko gradivo na različnih nosilcih, ki dokumentira in obeležuje našo lokalno skupnost nekoč, danes in v prihodnosti ter tako gradili našo domoznansko zbirko.
5. Za vsako organizacijsko enoto bomo nabavili publikacije, ki jih bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS.

Knjižnica pri zadovoljevanju informacijskih, izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih potreb okolja upošteva strukturo potreb glavnih ciljnih skupin uporabnikov knjižnice.

• Za zadovoljevanje informacijskih potreb bo knjižnica z nakupom poskrbela za dostop do informativne periodike ter gradiva z informacijami javnega značaja,
• za zadovoljevanje izobraževalnih potreb bo knjižnica zagotovila gradivo z različnih strokovnih področij, različnih zahtevnostnih stopenj, tako za odrasle kot mladino oziroma mlajše uporabnike, zagotovila bo gradivo za permanentno izobraževanje, osvajanje novih tehnologij in medijev ter gradivo, ki je namenjeno prostočasnim aktivnostim, osebnim interesom, hobijem ter osebnosti rasti,
• za zadovoljevanje raziskovalnih potreb bo knjižnica poskrbela z nakupom domoznanskega gradiva in druge strokovne literature ter z dopolnjevanjem priročne zbirke gradiva,
• za kulturne potrebe lokalnega okolja bo knjižnica poskrbela z nakupom kvalitetnega leposlovnega gradiva in tudi strokovnega gradiva z vseh področij umetnosti tako za odrasle kot mladino.

Za uspešno izpolnjevanje ciljev splošne knjižnice morajo biti njene storitve v celoti dostopne vsem potencialnim uporabnikom. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje ima naslednje potencialne ciljne skupine:

Predšolski otroci
Knjižnica sodeluje z Vrtcem Trbovlje, vrtčevski otroci v obliki organiziranih skupin večkrat obiščejo knjižnico. Malčkom in vzgojiteljicam predstavimo knjižnico in njeno zbirko, saj se zavedamo pomena spodbujanja osvajanja začetnih bralnih sposobnosti v predšolskem obdobju. Za to ciljno skupino izvajamo projekte, kot so Tonček Knjigoljub, ure pravljic, ustvarjalne delavnice ter druge delavnice z aktualnimi poučnimi vsebinami. Pri izgradnji knjižnične zbirke za to starostno stopnjo upoštevamo različne pristope spodbujanja družinske pismenosti glede na raznolikost družin, v katerih otroci živijo. Spremljamo aktualne knjižne novosti slovenske produkcije in tudi kvalitetne prevode, v zbirko bomo vključevali literaturo z znakom kakovosti »zlata hruška«. Za najmlajše s kvalitetnimi didaktičnimi igračami izoblikujemo tudi Igroteko. Tako pri nabavi knjižnega kot neknjižnega gradiva je naše vodilo kvaliteta, umetniška vrednost, razvijanje domišljije, ustvarjalnosti in pozitivnega občutka pri srečanju s knjižnico in knjigo.

Osnovnošolci
S ciljem dvigniti kvaliteto vzgojno-izobraževalnega programa uvajajo v nekaterih osnovnih lokalnih šolah nadstandardne programe, med katerimi prevladujejo usmeritve k dvigu ekološke osveščenosti ter osveščenosti o pomenu skrbi za zdravje. Ena od lokalnih osnovnih šol ima tudi oddelek s prilagojenim programom, s katerim knjižnica sodeluje.
Knjižnica sodeluje z vsemi tremi osnovnimi šolami v občini Trbovlje v številnih projektih. Pri oblikovanju tistega dela knjižnične zbirke, ki je namenjen osnovnošolcem skušamo s pestrim izborom tako strokovnih kot leposlovnih knjig, serijskih publikacij in neknjižnega gradiva, zbuditi v osnovnošolcih trajno motivacijo za uporabo knjižnične zbirke in obisk knjižnice. Knjižnica omogoča spoznavanje in uporabo informacijskih pripomočkov in utrjuje občutek, da sta branje in uporaba knjižničnih storitev prijetna in koristna. Knjižnica zagotavlja po vsebini poučne in leposlovne medije tako v knjižni kot neknjižni obliki.

Srednješolci
Za dijake kot ciljno skupino knjižnica s svojo zbirko zagotavlja informacije in ideje, ki so temelj za uspešno delovanje v današnji družbi. Zavedamo se, da ta temelji na informacijah in znanju. Dijaki knjižnico uporabljajo za različne namene: raziskovalno in projektno delo, reševanje problemov, iskanje in uporabo informacij, pisanje seminarskih nalog in preživljanje prostega časa. V okviru projekta Rastem s knjigo sodelujemo z obema srednjima šolama v občini, Srednjo tehnično in poklicno šolo Trbovlje ter Gimnazijo in ekonomsko šolo Trbovlje. Večleten je tudi projekt Buklžur, s katerim skušamo srednješolcem približati knjižnico, knjige in pomen branja.
S skrbno pretehtanim izborom gradiva, ki je v knjižnični zbirki namenjen tej ciljni skupini, želimo dijake naučiti, kako poiskati pravo informacijo. Z uporabo knjižnične zbirke širijo splošno kulturno razgledanost. Učijo se reševanja problemov, razvijanja bralnih navad in ustvarjalnega preživljanja prostega časa.
Knjižnica sodeluje tudi z Zasavsko ljudsko univerzo, ki ponuja pester izbor izobraževanja odraslih in jim omogoča pridobitev poklicev tako s poklicno, kot srednjo ter visoko strokovno izobrazbo. Knjižnica pri gradnji svoje zbirke upošteva tudi to populacijo in njene potrebe.

Odrasli
Odrasli so široka ciljna skupina, ki ji je namenjen precejšen del knjižnične zbirke. Z dostopnostjo različnih vrst gradiva jim knjižnica omogoča svobodno razmišljanje ter izražanje mnenj in stališč. Z gradivom za to ciljno skupino skušamo zadovoljiti potrebe po kulturnem preživljanju prostega časa in strokovnem izpopolnjevanju.
Pri izgradnji knjižnične zbirke je naš cilj ponuditi kakovosten, potrebam prebivalcev občine Trbovlje ustrezen in količinsko zadosten izbor različnega knjižnega in neknjižnega gradiva, elektronskih virov in informacij.

Študentje
Ko knjižnica gradi knjižnično zbirko, upošteva potrebe študentov, ki jih smatramo kot mlajše odrasle. V zbirko uvrščamo strokovno in znanstveno literaturo z vseh področij, tako v slovenskem kot v tujih jezikih. S kvalitetno in aktualno študijsko literaturo skušamo doseči večji obisk te skupine, pa tudi večji vpis med člane knjižnice. Za potrebe te skupine zagotavljamo tudi dostop do elektronskih knjižničnih virov. Namenjamo jim tudi gradivo, ki je skladno z njihovo življenjsko situacijo, družbenim okoljem, osebnimi interesi, potrebami.

Upokojenci
Upokojenci so starejši odrasli uporabniki, ki jim namenjamo gradivo, ki zadovoljuje tako splošne kot specifične potrebe, omogoča ohranjanje mentalnih sposobnosti, volje do življenja in kvalitetno preživljanje njihovega časa. To se odraža tudi v skrbi za nakup literature z večjimi črkami ter v zagotavljanju serijskih publikacij, ki jih ta skupina potrebuje.

Civilni in kulturni prostor, lokalni mediji
Na področju kulture ima Trbovlje dolgoletno tradicijo in precejšnje število priznanih in tudi v tujini uveljavljenih ustvarjalcev in kulturnih društev. Knjižnica kreativno sodeluje z vsemi organizacijami, ki v občini Trbovlje skrbijo za kulturni razvoj prebivalcev. Njihove specifične potrebe upošteva tudi pri izgradnji knjižnične zbirke.

V letu 2023 bo knjižnica organizirala različne oblike dejavnosti v fizičnem in virtualnem prostoru, ki so povezane z branjem, širjenjem bralne kulture in informacijskim opismenjevanjem. Poleg klasične izposoje gradiva na dom in v čitalnico bomo še naprej izvajali sledeče dejavnosti: literarni večeri, srečanja s slovenskimi ustvarjalci ter zanimivimi osebnostmi z različnih področij; domoznanske dejavnosti namenjene zbiranju, obdelovanju in hranjenju knjižničnega gradiva ter širjenju zavedanja o lokalni kulturni dejavnosti, ki je povezano z območjem, v katerem knjižnica deluje; potopisna predavanja s projekcijami v sodelovanju s svetovnimi popotniki, pisci člankov in potopisnih knjig; predavanja na različne teme, ki  jih predlagajo uporabniki knjižnice; priložnostne prireditve in razstave ob pomembnih dogodkih v knjižnici, slovenskih in svetovnih kulturnih  praznikih; koncerti domačih izvajalcev, primerni za knjižnično kulturno okolje; Literarni krožek; projekt »Beremo na kuolmkišti«; Mavrična bralnica z VDC Zasavje, menjalnice knjig »Knjižna st’laža« po celotni občini; projekt »Knjižničar za en dan«, ure pravljic za predšolske in šolske otroke, tematske knjižne uganke za najmlajše ter zahtevnejše uganke za osnovnošolce in odrasle;  vključevanje v slovensko akcijo reševanja knjižnično-muzejskega kviza, vključevanje v izbor Moje naj knjige, izbor Knjige poletja, seznanjanje organiziranih skupin z nalogami in cilji knjižnice, postavitev knjižničnega gradiva po UDK sistemu in starostnih stopnjah; uvajanje uporabnikov v samostojno iskanje gradiv s pomočjo elektronskih katalogov; ustvarjalne delavnice, ki potekajo v vseh enotah in bralna značka za predšolske otroke v okviru sodelovanja knjižnice, vrtca in osnovnih šol, branje in seznanjanje z literaturo za srednješolce – Buklžur, bibliopedagoške ure za predšolske in osnovnošolske otroke ter srednješolce.

Dejavnosti, namenjene uporabnikom knjižnice so raznovrstne, v njigovem okviru sodelujemo z drugimi javnimi zavodi, mediji in drugimi institucijami v občini. Med njimi so osnovne šole, srednje šole, Vrtec Trbovlje, Zavod za mladino in šport Trbovlje, Glasbena šola Trbovlje, Radio Aktual Kum, Televizija ETV, Zasavska ljudska univerza, Zasavski muzej Trbovlje, Delavski dom Trbovlje, Kulturno društvo Svoboda, Društvo invalidov Trbovlje, Turistično društvo Trbovlje, študentski klub Klub B, Društvo prijateljev mladine Trbovlje, Rdeči križ Slovenije, Zdravstveni dom Trbovlje, Splošna bolnišnica Trbovlje, Dom upokojencev Franc Salamon, VDC Zasavje itd. Takšen razvoj čaka knjižnico tudi v letu 2023, hkrati pa bomo obstoječim dodajali nove projekte in se glede na ponudbo in povpraševanje vključevali v nova sodelovanja.

Z željo po promociji in dvigu izposoje elektronskih in zvočnih knjige je naša knjižnica v sodelovanju z Zavodom za kulturo Delavski dom Trbovlje ter Zasavsko ljudsko univerzo oblikovala projekt Digi.komp – dvig digitalnih kompetenc s katerim smo bili uspešni na razpisu Norveškega finančnega mehanizma in smo pridobili sredstva za izvajanje delavnic, ki širši javnosti približujejo digitalni svet – v okviru naše knjižnice gre za promocijo in delavnice s področja uporabe elektronskih in zvočnih knjig ter nosilcev, na katerih jih je mogoče uporabljati. Namen projekta je razvoj novih praks poučevanja in učenja za delo in življenje na področju digitalnih kompetenc ter izmenjava znanj in dobrih praks med slovenskimi in norveškim partnerjem. Projekt Dvig digitalnih kompetenc »digi.komp« prenaša znanja digitalnih izkušenj v vsakdanje življenje. Ciljne skupine so izobraževalci vseh Zasavskih izobraževalnih institucij; uslužbenci občin in javnih zavodov; prostovoljci in člani društev; ter tudi drugi občani Zasavske regije ter širše zainteresirane javnosti.

Za razvoj informacijske pismenosti bomo poskrbeli zlasti z nakupom različnih novih priročnikov, sodobnega strokovnega gradiva, poseben poudarek je na nakupu gradiva z računalniškega področja.

Trbovlje kot tradicionalno industrijsko in rudarsko-energetsko območje s staro industrijsko sestavo se spreminjajo. Postajajo mesto z odprto sodobno lokalno skupnostjo, prijazno do prebivalcev.
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje sledi razvoju mesta in celotne lokalne skupnosti. S svojo knjižnično zbirko skuša kar najbolje slediti spremembam in razvoju na področju izobrazbene in zaposlitvene strukture. Pri tem upošteva socialno, izobrazbeno in starostno strukturo prebivalcev in uporabnikov knjižnice.
Knjižnica je v letu 2021 zabeležila 2789 aktivnih članov, pri čemer je struktura članstva: predšolski otroci 9 %, osnovnošolci 28 %, dijaki 9 %, študenti 6 %, zaposleni 28 %, nezaposleni 6 %, upokojenci 14 %.
Knjižnica pri načrtovanju knjižnične zbirke upošteva vse potencialne uporabnike knjižnice in ciljne skupine ter aktualne družbene razmere (zaton industrijsko usmerjene družbe, gospodarska kriza, prekvalifikacije in dokvalifikacije trenutno brezposelnih.

Del občine Trbovlje je kar precej oddaljen od matične knjižnice. Tamkajšnjim prebivalcem nudimo pestro izbiro knjižničnega gradiva v enoti Dom svobode. Prebivalci tako imenovanih »zgornjih Trbovelj« so zlasti starejši uporabniki, upokojenci in zaradi bližine osnovnih šol osnovnošolci. Enota Dom svobode zagotavlja gradivo za vse ciljne skupine, poudarek pa je zlasti na omenjenih članih. Pri načrtovanju nakupa gradiva za enoto upoštevamo standarde in potrebe prebivalcev ter uporabnikov knjižnice.
Pri načrtovanju nakupa gradiva knjižnica v največji meri upošteva tudi potrebe prebivalcev s posebnimi potrebami in tako bo tudi v letu 2023.

Knjižnica si pri načrtovanju in realizaciji nakupa knjižničnega gradiva prizadeva zagotoviti ustrezna razmerja v zbirki. Odstopanja od priporočil v zastopanosti v naslovih stroka: leposlovje v celotni zbirki so v dovoljenih mejah.

V letu 2023 bo nakup gradiva prilagojen potrebam okolja in strukturi uporabnikov. Usmerjen bo v redno spremljanje knjižnih novosti za mlade in odrasle bralce, selekcijo pri samozaložniških izdajah, spremljanje slovenske knjižne produkcije, izbor zahtevnejšega in tudi manj zahtevnega leposlovja, kvalitetno prevodno literaturo (tako stroka kot leposlovje), vsa področja strokovne literature, nakup publikacij, katerih izdajo bo podprlo Ministrstvo za kulturo RS, serijske publikacije (širok izbor slovenskih izdaj, nekaj tudi v tujih jezikih) za vse ciljne skupine, neknjižno gradivo, itd.
Pozorni bomo na gradivo, katerega vsebine bodo povezane z obeležitvijo obletnic oziroma pomembnejših dogodkov v letu 2023.
Načrtovano razmerje naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom:
60 % stoke : 40 % leposlovja.
Načrtovano razmerje deležev naslovov za otroke in mladino:
30 % mladina : 70 % odrasli.

Pri načrtovanju razmerja deležev se bomo čim bolj približali zahtevanim standardom.

V letu 2023 načrtujemo dopolnjevanje zbirke na različnih medijih, skladno s standardi. Zbirka neknjižnega gradiva v knjižnici obsega CD-plošče, CD-rome, DVD-je (glasbene zgoščenke, zvočne posnetke, pripomočke za učenje jezikov, zvočne knjige, pripomočki za samoizobraževanje, zvočni zapisi narečij, multimedijske predstavitve), igrače, e-knjige, zvočne knjige in elektronske podatkovne zbirke z možnostjo dostopa na daljavo. Več tovrstnega gradiva je lociranega v osrednji knjižnici, manj v enoti. Vse gradivo na različnih medijih je v prostem pristopu. V letu 2023 želimo uporabnikom ponuditi še več možnosti za izposojo in uporabo tovrstnega gradiva, čeprav je prostorska stiska knjižnice velika, kljub temu pa se trudimo da bi prebivalcem omogočili dostop tudi do tovrstnega gradiva.

V okviru zastavljenih ciljev bo knjižnica skrbela, da bo knjižnično gradivo enakomerno zastopano tudi glede na tematska oziroma predmetna področja. Poseben poudarek bo na nabavi gradiva aktualnih strokovnih področij, gradiva, ki ga morda v določeni skupini primanjkuje in ki bo še posebej aktualno (posebna obeležja).

Upoštevali bomo tudi navodila nacionalne knjižnice o izločanju in odpisu gradiva. Za aktualnost bomo poskrbeli tudi z nakupom literature, ki prinaša nova spoznanja na področju znanosti ter z nakupom posodobljenih prevodov leposlovnih del, klasičnih del, z dopolnjevanjem domoznanskega gradiva.

Za vsako organizacijsko enoto bomo kupili publikacije, ki jih bo sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS oziroma Javna agencija za knjigo RS ali Javna agencija za raziskovalno dejavnost.

Knjižnica bo v svojo zbirko uvrstila publikacije vsaj 50-ih slovenskih založb.

Knjižnično gradivo, ki ga bo knjižnica kupila, bo enakovredno razporejeno tako v osrednjo knjižnico kot njeno enoto.
Dostopnost do naše knjižnične zbirke zagotavlja odprtost osrednje knjižnice in njene enote Dom svobode v skladu z določbami Uredbe.
V organizacijskih enotah že sedaj nudimo 100 % dostop do vzajemnega kataloga in tako bo tudi v letu 2023.
Z obveščanjem in vpisom novih članov bomo poskrbeli, da se možnost uporabe naše knjižnične zbirke še razširi. Odstotek aktivnega včlanjenega prebivalstva znaša v Trbovljah za leto 2021 18 %. V letu 2023 načrtujemo povečanje deleža aktivnih članov vsaj za 1 %, kar bomo dosegli z doslednim upoštevanjem pravila, da izkaznica ni prenosljiva na drugo osebo, z večjim obveščanjem skupine brezposelnih za možnost brezplačnega članstva, z darilnimi boni za članarino za starše novorojenčkov, ki so se rodili trboveljski porodnišnici, z vpisom predšolskih otrok, s ponudbo ugodnejšega članstva za upokojence, invalide in študente.

Knjižnica bo redno sodelovala v vseh oblikah medknjižnične izposoje. Medknjižnično izposojo bomo nudili vsem slovenskim knjižnicam, prav tako pa bomo poskrbeli, da bo gradivo drugih knjižnic dostopno našim uporabnikom. Pri tem bomo aktivno sodelovali z osrednjo območno knjižnico OKC, kjer je uporabnikom na voljo knjižnično gradivo, pridobljeno s strani nalog območnosti.
Knjižnica je povezana v enoten knjižnični sistem in sodeluje v sistemu vzajemne katalogizacije.

Celotna zbirka knjižničnega gradiva bo še nadalje dostopna v vzajemnem katalogu, prav tako imajo uporabniki možnost direktnega dostopa do lokalnega kataloga z naše spletne strani.

Knjižnica želi z načrtovanim nakupom v letu 2023 pridobiti kar največ naslovov za čim širši krog uporabnikov, omogočiti ljudem seznanitev s slovenskim leposlovjem in prevodi iz tujih jezikov, zadovoljiti potrebe vseh ciljnih skupin, dvigniti kakovost knjižnične zbirke z nadomeščanjem izrabljenega gradiva, zagotoviti gradivo za potrebe vseživljenjskega učenja, zagotoviti ustrezno število izvodov glede na potrebe in pričakovanja, pri otrocih in mladini zbuditi veselje in potrebo po branju, pridobiti nove člane.
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje ima poleg osrednje enote še enoto Dom svobode. Odprta je skladno z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic, vsak dan v tednu.
V letu 2023 bomo zagotovili nakup gradiva na različnih medijih tako, da bomo v skladu s ponudbo na trgu in povpraševanjem v knjižnici zadovoljili potrebe naših obstoječih in potencialnih uporabnikov, s povečanim nakupom neknjižnega gradiva pa se približali kriterijem Standardov. Pri nakupu neknjižnega gradiva bomo večji poudarek namenili e-gradivu, saj se spreminjata ponudba na tržišču in povpraševanje uporabnikov ter nakupu igrač za igroteko.
Pri načrtovanju nakupa smo upoštevali kriterije za čim primernejšo stopnjo celovitosti, kakovosti in izvedljivosti nakupa.
Nakup knjižničnega gradiva načrtujemo v skladu z danimi finančnimi pogoji – finančna sredstva, ki jih zagotavljata Ministrstvo za kulturo in ustanoviteljica, namreč ne omogočajo, da bi nakup izvajali povsem v skladu z zahtevami Standardov za splošne knjižnice. Kljub temu ohranjamo knjižnično zbirko, kot jo Standardi za splošne knjižnice zahtevajo.

Pripravila: Urška Majcen

Trbovlje, 08. 11. 2022