Ljudje potujemo in z nami potujejo naši geni. Prava zlata mrzlica na področju analize pradavnih dednih zapisov je odprla vrata v zgodovino človeka.
Čeprav smo predstavniki vrste Homo sapiens edini ljudje, ki so se na Zemlji ohranili do danes, smo si nekoč v preteklosti, delili planet še z drugimi vrstami arhaičnih ljudi. Ko so se podnebne in okoljske razmere spremenile, so hominini zapuščali Afriko. Ponovno so se srečali in križali s potomci svojih sorodnikov, ki so se na podobno popotovanje odpravili tisoče let pred njimi. Naši geni neizpodbitno natančno sporočajo, kako so potekale naše selitve, kdo se je s kom plodil in kakšne bolezni so nas ugonabljale.
Z revolucionarno tehnologijo so najdene prastare kosti zmleli v prah in iz njihovega DNK-ja izluščili zgodbe, o katerih pripoveduje ta knjiga.
»Kar naenkrat so torej po Zahodni Evropi hodili ljudje s temno poltjo in modrimi očmi, šlo je torej za čuden fenotip, ki ga v Evropi danes ni več. Šele 5000 let pozneje, ko so v Evropo začeli prihajati poljedelci z območja Anatolije, se je začela naša polt svetliti, oči pa so znova postajale temnejše.«
Priporoča: Milanka Jordan